Moja Zgodba

Moja Zgodba - Evgen Car | Fundacionsinadep.org Z veseljem vam predstavljamo knjigo Enodnevna bitja. Grki in skrivnost obstoja, napisal Mauro Bonazzi. Prenesite knjigo Enodnevna bitja. Grki in skrivnost obstoja v PDF, TXT, FB2 ali kateri koli drugi obliki, ki je možna na fundacionsinadep.org.

INFORMACIJE

AVTOR
Evgen Car
DIMENZIJA
6,49 MB
IME DATOTEKE
Moja Zgodba.pdf
ISBN
6368206003896

OPIS

To je zgodba o optimizmu, o naivnosti, o zaupanju, o minljivosti, od drugačnosti, o ljubezni, o močni volji in tudi o tem, da se da marsikaj narediti, če se hoče, pravi Evgen Car, ki je napisal osebno izpovedni roman Moja Zgodba in ga podnaslovil Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi. Evgen Car je gledališki in filmski igralec, pisec dramskih besedil, pesnik, Prešernov nagrajenec, Prekmurec, ki živi v Ljubljani, a se domov, pa naj bo v dobrovniške gorice ali v svojih vlogah in besedilih, rad in pogosto vrača.V tej knjigi se prepletata dva svetova, ki sta Carja skozi življenje najintenzivnejše zaznamovala, je povedala Klaudija Sedar, ki je knjigo uredila in jo skupaj z avtorjem v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota tudi predstavila. En svet je gledališki, v katerem je preživel več kot 50 let, in drugi je tisti kmečki, družinski in povezan s Prekmurjem. »Vlogi igralca in kmeta pa sta se potem, ko sem odšel v Ljubljano razšli, da bi se nekoč ta igralec in kmet spet srečala in se skupaj postarala, doda Car. Predgovor h knjigi je napisal Tone Partljič, ki med drugim izpostavi, kako je Car v svoji osebnoizpovedni zgodbi razložil, kako neobičajno je, da je v iskanju umetniške gledališke izpovedi in oblikovanja vlog hodil po oporo v Prekmurje in iskal tudi umetniško resnico v kmečki etiki in usodah ter v pokrajinski in človeški specifičnosti.

Poleg poučevanja se je kmalu zavzel za kulturno življenje na vasi, ustanovil je pevski zbor, igrali so gledališke igre in prirejali plese. V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem.

razred OŠ), s sošolko Ireno sva med odmorom stali ob oknu in se pogovarjali. Na enkrat me je prešinil občutek, vedenje, zavedanje, da nima nobenega smisla, da bi se rodili samo zato, da bi preživeli tistih 70 - 80 let in nato umrli.

POVEZANE KNJIGE