Gora ni nora

Gora ni nora Preberite knjigo Enodnevna bitja. Grki in skrivnost obstoja v vašem brskalniku. Prenesite knjigo Enodnevna bitja. Grki in skrivnost obstoja v formatu PDF, TXT, FB2 na vašem pametnem telefonu. In še veliko več fundacionsinadep.org.

INFORMACIJE

AVTOR
DIMENZIJA
11,82 MB
IME DATOTEKE
Gora ni nora.pdf
ISBN
8632342368487

OPIS

Avtor je svoje dolgoletno zbirateljsko veselje in življenjsko ljubezen do gora izlil v zbirko planinskih izrekov in misli. Najrazličnejši drobiž je uredil po pojmih, te pa po abecedi. Poleg izrekov starejših in mlajših gornikov so tudi nekateri citati znanih pesnikov in pisateljev, ki so že dolga desetletja izredno priljubljeni med planinci in se zato stalno pojavljajo v gorniški literaturi. Okus po pisanem in pestrem planinskem trenutku ob črno-belih fotografijah Franceta Steleta iz slovenskega planinskega sveta vabi k iskanju novega v gorah – ali vsaj v knjigah o njih. Naslov Gora ni nora je pač samo prvi del našega najbolj znanega, jedrnatega, verjetno pa tudi starega pregovora, ki si ga planinci hudomušno prikrojujejo po svoje in samozavestno dodajajo: mi pa tudi ne! Po vsem svetu pravijo vsem gornikom in vsemu gorništvu alpinisti. Le pri nas preveč strogo in umetno ločujemo planince in plezalce; vsebina torej v resnici velja za vse prave gornike. Avtorjevih zapisanih kratkih misli, izrekov, rečenic in podobnega je bilo skozi zbirateljski čas vedno več, sprva bolj po naključju, kasneje pa z vedno bolj jasnim namenom. Pri tem nikakor ni bil brez krivde dobri stari in nevsiljivi vzgojitelj – Planinski vestnik –, še posebno v času urednika Tineta Orla, ki je v dolgih tridesetih letih posebej skrbel za iskrive in tehtne novice z vsega sveta. Posebej izstopa slovenska vznesenost nad gorami – od Zoisovega poudarka, da so gora, narava in prijateljstvo vsemogočne stvari, Vodnikove hvalnice goram, ode Vršac, do izpovedi Ivana Dežmana Moje največje veselje je na gorah. Nekateri naši znani planinci in alpinisti so svoja razmišljanja prelili v daljše pripovedi: med njimi posebej izstopa Nejc Zaplotnik. Zajete so tudi misli številnih znanih in neznanih tujih gornikov ter nekateri splošni citati znanih pesnikov in pisateljev, ki so že dolga desetletja izredno priljubljeni med planinci in se zato stalno pojavljajo v gorniški literaturi. Seveda je v takšni zbirki povsem nemogoče ujeti ali celo ustaviti pisan in pester planinski trenutek. Morda pa nam bo vseeno zadostoval vsaj okus po njem. O avtorjih France Malešič (1944, Ljubljana) je po končani gimnaziji v Kamniku doštudiral medicino v Ljubljani; služboval je v Mestni otroški bolnišnici v Ljubljani, po specializaciji pediatrije pa je na Kliniki za pediatrijo, na oddelku za pulmologijo, služboval do upokojitve leta 2003. Poleg predanosti zdravniškemu delu je našel čas tudi za domače gore ter že leta 1956 postal član Planinskega društva Kamnik in številnih drugih organizacij. Leta 1968 se je vključil v postajo Gorske reševalne službe v Kamniku. Več let je vodil kamniško alpinistično šolo, uredil priročnik Alpinistična šola in sedem let urejal Alpinistične razglede. Leta 1975 je opravil prvi tečaj za zdravnika reševalca letalca in bil do leta 1999 v skupini zdravnikov, ki so reševali s helikopterjem. V prostem času se je ukvarjal tudi z raziskovanjem, objavljanjem raziskovalnih rezultatov v knjigah, člankih in predavanjih s področja pediatrije (Otroci, gore in zdravje, Prva pomoč, Prehrana v gorah, Kaj je kje in kje je kdo v slovenski pediatriji), alpinizma, preventive nesreč, gorniške in kulturne zgodovine (Prvi obiski Grintovcev, planinska pesmarica Zavriskaj in zapoj, Ivan Zika, 750 let mesta Kamnika), etnologije, z urejanjem številnih del in mentorstvom posameznim raziskovalcem in avtorjem. Izjemno mesto imajo dela s področja zgodovine nesreč v slovenskih gorah (Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, Spomin in opomin gora – kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah). Marca 2012 mu je Občinski svet Občine Kamnik podelil zlato priznanje za dolgoletno delo na področju reševanja v gorah, alpinizma, raziskovanja gorniške in kulturne zgodovine in obsežno zbirko gorniških, kulturnozgodovinskih in etnoloških del, s katerimi je obogatil slovensko zakladnico znanja. Decembra istega leta mu je Planinska zveza Slovenije podelila svečano listino za vsestransko dolgoletno delo na področju alpinizma, gorskega reševanja in planinske publicistike. Za Celjsko Mohorjevo družbo je leta 2016 pripravil in uredil knjigo Janeza Gregorina – Igorja Zagrenjenega Zavetje v pečevju. Fotograf France Stele se je rodil leta 1955. Danes živi in dela na Gori pri Komendi. Leta 1979 je diplomiral na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, deluje na področju fotografije, pisanja in založništva. Je avtor več kot tridesetih knjig, častni član Slovenskega arheološkega društva.

Seveda se Slovenci te čudne modrosti ne držimo. Gora je lepa, privlačna, razgledi čudoviti, pot je užitek in je izziv, vrh je zadoščenje.

Za "pravi" športni zvok tudi zunaj priporočam quad remusa ki ga mam gor od februarja… In prav gore so tiste, v katerih si človek nabere novih moči, tako bi danes lahko rekli: »Gora ni nora, nor je tisti, ki ne gre gor.« Ko iz ptičje perspektive zreš v to našo prelepo dolino zeleno, se šele zaveš, da živiš v najlepšem delčku Evrope. V rubriki »Gora ni nora« bodo posamezniki, ki so kakorkoli povezani s slovenskimi gorami (in teh je veliko) delili svoje »najljubše«. Kar tako, za zabavo, morda za navdih in zato, da pričnemo na enem mestu združevati ljudi dobre volje, poštenega srca in radostnega duha. V narodnem govoru se še danes zrcali tedanja ljudska filozofija »Gora ni nora, nor je tisti, kdor gre gor!« Tudi Švicarji , ki jih obdajajo še bolj visoke gore od naših, so še pred razmahom gorskega turizma govorili: »Do 1600 metrov gredo krave, do 2000 metrov koze, do 2500 metrov gamsi, višje pa samo norci.« Gora ni nora.

POVEZANE KNJIGE