Heloiza in Abelard

Heloiza in Abelard - Étienne Gilson | Fundacionsinadep.org Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja PDF, TXT, FB2. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja ePUB. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja MOBI. Knjiga je nastala leta 2020. Poiščite knjigo Enodnevna bitja. Grki in skrivnost obstoja na fundacionsinadep.org.

INFORMACIJE

AVTOR
Étienne Gilson
DIMENZIJA
6,44 MB
IME DATOTEKE
Heloiza in Abelard.pdf
ISBN
2922716288599

OPIS

Zgodba dveh duš, ki sta bili preveč globoki, da bi se lahko sporazumeli!Knjiga skozi Gilsonovo filozofsko razmišljanje in njegovo psihološko interpretacijo predstavlja srednjeveško zgodbo o Petru Abelardu, znanem francoskem sholastičnem filozofu, in o njegovi učenki Heloizi. V drugem delu sledi Abelardova osebna izpoved, kot jo je zapisal v tolažilnem pismu prijatelju. V zadnjem delu pa osebno doživljanje Abelarda in Heloize razkrivajo pisma, ki sta jih pisala drug drugemu. Njuna zgodba se nam na barvit in dramatičen način odkriva vse od prvih strastnih in intimnih trenutkov njune ljubezni, preko javne razgrnitve njune zveze in škandala, vsiljenega zakona in njegovih posledic, do tragičnega konca in ločitve njunih poti: Heloiza postane redovnica, Abelard pa opat.»Tu prisoten esej o Abelardu in Heloizi, v imenitnem prevodu profesorja Andreja Capudra, ki obravnavani snovi ni blizu le po jeziku in kulturi, ampak ji je soroden v vseh subtilnih porah duhovno estetske naravnanosti, je bila ena prvih moderno kritičnih študij o Abelardovem delu in njegovi ljubezenski zvezi z mlado Heloizo. Slovenske izdaje smo lahko veseli, saj gre za neusahljive žive zgodbe, v katerih se prepletata človeška strast in želja po znanju. Oziroma, dih intimne in čustvene ljubezni, ki jo zmeraj spremljata tako pretiravanje kakor negotovost, ob njej pa vznika tudi treznejši in bolj zanesljiv nagib duha, ki stremi po tistem studencu, katerega živa voda človeka nikoli ne pusti žejnega.« (Dr. Igor Škamperle v spremni besedi, str. 9– 10)O avtorjuÉtienne Gilson (1884– 1978) je bil francoski neotomistični filozof in velja za enega največjih filozofov 20. stoletja. Kot zgodovinar filozofije se je veliko posvečal raziskovanju srednjeveške filozofije in s tem dosegel izjemen znanstveni ugled. Bil je član Francoske akademije in več drugih po svetu. Predaval je na Univerzi v Strasbourgu in na Sorboni, ustanovil pa je tudi papeški Inštitut za srednjeveške študije v Torontu. Napisal je več znamenitih knjig o velikih mislecih in o srednjeveški filozofiji, npr. L‘esprit de la philosophie médiévale, ter drugih temeljnih del o pomenu sholastične filozofije na razvoj novoveške misli.

Zaljubljenca sta se naslednjič srečala šele po desetih letih ter sklenila, da si začneta dopisovati. Heloiza in Abelard sta menila, da je ideal filozofa in klerika v vzdržnosti, vendar je Abelarda gnala ničevost in skrb za svoj sloves, hkrati pa ni mogel shajati brez Heloize. Njen stric Fulbert, ki jo je vzgajal po zgodnji smrti njenih staršev, se ni držal dogovora in je javno razglašal poroko, ob tem pa je zaradi občutka, da je bil ... (Abelard v pismu prijatelju, str.

Zaljubljenca sta se naslednjič srečala šele po desetih letih ter sklenila, da si začneta dopisovati. Heloiza in Abelard sta menila, da je ideal filozofa in klerika v vzdržnosti, vendar je Abelarda gnala ničevost in skrb za svoj sloves, hkrati pa ni mogel shajati brez Heloize. Njen stric Fulbert, ki jo je vzgajal po zgodnji smrti njenih staršev, se ni držal dogovora in je javno razglašal poroko, ob tem pa je zaradi občutka, da je bil ... (Abelard v pismu prijatelju, str.

POVEZANE KNJIGE