Smrti ni

Smrti ni - Andrej Platonov | Fundacionsinadep.org Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja PDF, TXT, FB2. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja ePUB. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja MOBI. Knjiga je nastala leta 2020. Poiščite knjigo Enodnevna bitja. Grki in skrivnost obstoja na fundacionsinadep.org.

INFORMACIJE

AVTOR
Andrej Platonov
DIMENZIJA
8,23 MB
IME DATOTEKE
Smrti ni.pdf
ISBN
9135783035588

OPIS

V knjigi Smrti ni so zbrane črtice sodobnega ruskega literarnega klasika Andreja Platonova (1899– 1951) iz časa druge svetovne vojne, ki so se šele nedavno, očiščene sovjetske cenzure in številnih uredniških popravkov, k bralcu vrnile v svoji izvirni obliki. Te legendarne kratke zgodbe so vsekakor nekaj posebnega, saj se ujemajo s splošnim ideološkim kontekstom v času svojega nastanka, hkrati pa imajo specifično intonacijo in povednost.Ne samo v tisti ruski literaturi, ki svojo osnovo črpa v vojaškem življenju, tudi v širšem literarnem smislu pomeni vojaška platonovščina enega izmed redkih in izvirnih pojavov izjemno pretanjene duhovne proze. Črtice o vojni so pazljivo in doživeto izpisane eksistencialistične povesti o junakih, mučencih in reševalcih življenja. »Uporniki so, ker ljubijo svoje otroke bolj, kot sovražijo Hitlerja«, je ob njihovem pisanju zapisal Platonov leta 1943.Kot v uvodni besedi k črticam ugotavlja literarna kritičarka Natalija Vasilijevna Kornienko, so Platonova uvrščali v različne literarne struje, saj so ga imenovali realist, a tudi socrealist, nadrealist, postmodernist, utopist in tudi antiutopist, saj je v njegovem literarnem svetu mogoče najti lastnosti najrazličnejših stilov, poetik, ideoloških in filozofskih sistemov. Ne glede na to pa Platonov s svojim pisanjem premore svojevrstno poetiko spomina, s čimer je več kot izpolnil temeljno nalogo, ki jo ima po njegovem mnenju umetnost: »Spreminjanje estetike v etiko.«Knjiga Smrti ni prihaja med slovenske bralce ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne. Andrej PLATONOV, (1899– 1951) je eden največjih ruskih prozaistov 20. stoletja, nekateri pa ga po njegovi izrazni moči primerjajo tudi z Dostojevskim. Njegova dela iz dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja so bila med Stalinovim obdobjem, ki je imel do njega zelo ambivalenten odnos, v veliki meri porinjena v ozadje, ponovno pa so se začela pojavljati v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Najpomembnejše njegovo delo je roman Čevengur, ki je bil v Parizu objavljen šele leta 1972, v slovenščino pa preveden leta 1994 (slovenskim bralcem je poleg tega v knjižni obliki dostopna tudi njegova zbirka kratkih zgodb Morje mladosti /1934, sl. prevod 2007/). Zgodbe in romani Platonova izražajo vplive kolektivizacije in industrializacije na kmete. Njegov izvirni jezik spodkopava »uradno« pripovedništvo tega obdobja. Utopična proza, obarvana s krščansko simboliko ter satiro, prikazuje sovjetsko družbo v času socializma, zato so Platonova razglasili za anarhista in antikomunista. Med vojno, ko je veliko pisal – izbor njegovih izjemnih črtic pod skupnim naslovom Smrti ni je v pričujoči knjigi – je zbolel za tuberkulozo in umrl leta 1951. Čeprav je bil relativno neznan v času svoje smrti, je bil njegov vpliv na poznejše pisatelje precejšnji, aktualen pa ostaja vse do današnjih dni.O knjigi v drugih medijih Sobotno branje na Radiu Prvi:»Za pisatelja Andreja Platonova poznavalci pravijo, da je tisti avtor, ki ga sme rusko dvajseto stoletje brez posebnega zardevanja postaviti ob bok velikanom devetnajstega veka. Toda Platonov v svetovnem merilu še zdaleč ni tako znan kakor kak Dostojevski ali Tolstoj. Za to je slej ko prej odgovorna groba sovjetska cenzura, ki ji je bil Platonov vseskozi trn v peti.No, zdaj pa, očiščena vseh cenzorskih posegov, pred slovenske bralke in bralce končno prihaja pisateljeva obsežna zbirka črtic, Smrti ni, delo, ki po svoji pripovedni moči, duhovni globini ter elementarni človečnosti predstavlja enega izmed nespornih vrhuncev svetovne književnosti, posvečene drugi svetovni vojni.Pred tednom, v katerem bomo obeležili 70. obletnico konca te, najstrašnejše morije, bomo Platonova in njegove vojne črtice predstavili v Sobotnem branju. Pred mikrofonom bomo gostili ugledno literarno kritičarko in poznavalko ruske književnosti, Ano Geršak.«

Ni važno kako človek umre, važno je, kako živi. (Samuel Johnson) Prav tako naravno je umreti, kot biti rojen; za dojenčka je prvo prav tako boleče kot drugo.

S podpisom 'gubernijskega melioratorja Plato-nova' so v Moskvo odhajala sporočila o poteku inženirsko--melioracijskih del, o gradnji elektrarn, o bednem položaju kmetstva v letih NEP-a (t. i.

POVEZANE KNJIGE