Pozna slava

Pozna slava - Arthur Schnitzler | Fundacionsinadep.org Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja PDF, TXT, FB2. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja ePUB. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja MOBI. Knjiga je nastala leta 2020. Poiščite knjigo Enodnevna bitja. Grki in skrivnost obstoja na fundacionsinadep.org.

INFORMACIJE

AVTOR
Arthur Schnitzler
DIMENZIJA
6,19 MB
IME DATOTEKE
Pozna slava.pdf
ISBN
1678153331546

OPIS

Avstrijski pisatelj, dramatik in zdravnik Arthur Schnitzler (15. maj 1862– 21. oktober 1931), eden najpomembnejših predstavnikov dunajske moderne, eden najprodornejših kritikov družbe v avstro-ogrski monarhiji ob prelomu stoletja ter eden najbolj igranih dramatikov na nemških odrih. Rodil se je v judovski družini na Dunaju, očetu otorinolaringologu in mami iz ugledne dunajske zdravniške družine. Študiral je medicino na Univerzi na Dunaju in pokončanem študiju služboval kot asistent in zdravnik v Splošni bolnišnici mesta Dunaj, nato tudi pri svojem očetu na dunajski polikliniki, dokler ni nazadnje odprl svoje prakse. Vzporedno z medicino se je začel ukvarjati tudi s pisanjem.Njegov prvi literarni prispevek je bila Ljubezenska pesem (Liebeslied der Ballerine), ki jo je objavil leta 1880 v časopisu Der freie Landbote v Münchnu. Njegovi najopaznejši noveli sta Poročnik Gustl (Leutnant Gustl), v katerem se je avtor v obliki notranjega monologa obregnil ob kodeks avstrijske vojske, in Sanjska novela (Traumnovelle). Schnitzler je tudi avtorštevilnih dramskih del. Njegov Reigen (Rajanje) je zaradi njegove kritike seksualnih tabujev sprožil burne reakcije občinstva, proti dramatiku so celo sprožili proces zaradi vznemirjanja javnosti. Kar nekaj njegovih del je dočakalo tudi uprizoritev na filmskem platnu, nazadnje v filmu Široko zaprte oči režiserja Stanley Kubricka.Iz Schnitzlerjeve neobjavljene zapuščine pa zdaj tudi medslovenske bralce prihaja njegova nedavno odkrita novelao umetniku Eduardu Saxbergerju in njegovi nikoli uresničeniumetniški slavi.

Še več, njena slava sega širše. Predlanskim jo je na finalu sezone v smučarskih skokih prepeval celo legendarni japonski skakalec Noriaki Kasai.

Samo leto pozneje pa smo jo v prevodu Jerneje Jezernik dobili tudi v slovenskem jeziku. Arthur Schnitzler (1862-1931) S tem (zaenkrat) končujem z zapisi o Arthurju Schnitzlerju in njegovih delih.

POVEZANE KNJIGE