Janez Puhar (1814–1864)

Janez Puhar (1814–1864) - Damir Globočnik | Fundacionsinadep.org Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja PDF, TXT, FB2. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja ePUB. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja MOBI. Knjiga je nastala leta 2020. Poiščite knjigo Enodnevna bitja. Grki in skrivnost obstoja na fundacionsinadep.org.

INFORMACIJE

AVTOR
Damir Globočnik
DIMENZIJA
10,30 MB
IME DATOTEKE
Janez Puhar (1814–1864).pdf
ISBN
4674284799505

OPIS

Prvi slovenski fotograf in izumitelj novega postopka svetlobne slike na stekloPo dostopnih podatkih velja Janez Puhar (1814– 1864) za prvega slovenskega fotografa. V pregledih razvoja fotografije pa mu pripada pomembno mesto kot izumitelju novega postopka svetlobne slike na steklo. Puhar, ki je poklicno deloval kot podeželski kaplan, se je lotil izdelave fotografskih podob z željo, da bi obvladal prvi v praksi uporaben fotografski postopek – dagerotipijo, ki je leta 1839 predstavljala pravcato svetovno senzacijo. Imel je tudi izumiteljske ambicije. Sprva je morda razmišljal predvsem o tem, kako bi s pomočjo fotografskih pripomočkov lahko razmnoževal grafike in risbe. Hkrati se je posvetil izpopolnitvi postopka izdelave dagerotipij.Puhar je obvestilo o odkritju »hyalotipije« (slike na steklu) oziroma »svetlopisa« objavil aprila 1843 v ljubljanskem časniku Carniolia. Puharju je za pet let uspelo prehiteti podoben izum francoskega častnika Abela Niépcea de Saint-Victor (1805– 1870), ki v večini svetovne literature velja za izumitelja fotografije na steklo. Niépceov fotografski postopek so poimenovali njepsotipija. Po sredini 19. stoletja sta bila v uporabi tudi postopek z mokrim kolodijem in amfitipija oziroma ambrotipija, ki sta prav tako temeljila na uporabi steklenega nosilca fotografske podobe.Puhar je mnogo fotografiral. Njegova fotografska zapuščina je večinoma izgubljena. Ohranjenih oziroma znanih je samo šest fotografij, ki jih je Puhar izdelal po lastnem kemičnem postopku (puharotipije ali poznejše izboljšave v tej tehniki). Največ jih hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Zanesljivo lahko na začetek šestdesetih let 19. stoletja datiramo samo eno fotografijo.Na fotografijah v izrazitih temno sivih in rahlo modrikastih tonih so vidne različne poškodbe, načel jih je zob časa. Stekelca so pri štirih izmed petih znanih originalov zlomljena. Vendar so se Puharjeve fotografije ohranile, kar je dokaz, da je Puharju uspela trajna slika.

Kobe-Arzenšek: Janez Puhar, Naši znameniti tehniki, Ljubljana 1966, str. 136-139 Janez Puhar (1814 - 1864) Občasne razstave.

Damir Globočnik. Can Janez Puhar (1814-1864), a Slovene priest and experimenter with the technique of 'writing with light', be considered the inventor of photography on a glass plate? Unfortunately, precedence for the invention of this process remains disputed, since several inquisitive and inventive men independently arrived at similar results in different parts of Europe (especially France) in the late ... Janez Puhar (1814-1864) Alternative names: Janez Avguštin Puhar, Johann Pucher (Western European version) Description: Austrian scientist, inventor, photographer, writer, artist and priest: Date of birth/death: 26 August 1814 / 1814 7 August 1864 Location of birth/death: Kranj: Kranj: Authority control: Odprtje razstave Janez Puhar (1814 - 1864) Gorenjski muzej vas vljudno vabi na ogled razstave o kranjskem rojaku in prvem slovenskem fotografu Janezu Puharju (1814 - 1864) - dokumentarna razstava ob dvestoletnici rojstva, ki smo jo odprli v četrtek, 20. marca 2014, ob 18.

POVEZANE KNJIGE