Zamišljena mati: spol in nacionalizem v kulturi 20. stoletja

Zamišljena mati: spol in nacionalizem v kulturi 20. stoletja - Ksenija Vidmar Horvat | Fundacionsinadep.org Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja PDF, TXT, FB2. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja ePUB. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja MOBI. Knjiga je nastala leta 2020. Poiščite knjigo Enodnevna bitja. Grki in skrivnost obstoja na fundacionsinadep.org.

INFORMACIJE

AVTOR
Ksenija Vidmar Horvat
DIMENZIJA
4,8 MB
IME DATOTEKE
Zamišljena mati: spol in nacionalizem v kulturi 20. stoletja.pdf
ISBN
8066030956077

OPIS

Zamišljena mati je kolektivna biografska študija matere v zahodni kulturi 20. stoletja. Biografija se vije med območjema mitološkega družbenega utemeljevanja ženske v vlogi matere na eni in etnografskega pričevanja žensk o materinstvu na drugi strani. V tem presečišču je uskladiščenih mnogo napetosti in konfliktov, ki jih avtorica osvetljuje s pomočjo zgodovinsko-kulturnega in zgodovinsko-sociološkega raziskovanja vizualnih žanrov, predvsem fotografije, medijskih etnografij in zgodovinskih diskurzov različnih javnih strokovnjakov. Matere in materinstvo so po ugotovitvah avtorice ključni ideološki parametri za utrjevanje nacionalnih politik v 20. stoletju - ne glede na to, ali gre za zahodno ameriško ali vzhodno socialistično kulturo. V sosledju analiz, ki pritrjujejo tej tezi, se v knjigi zvrstijo socialistična partizanska mati, zahodna kapitalistična romantična mati, rasno opredeljeni črnska in proletarska heroična mati, tranzicijska melodramatična mati - vse do "mame Jelke" in Jovanke, ki stojita v liminalnem prostoru neopredeljivih materinskih ikon. 20. stoletje je strokovnjaški diskurz naredil za "stoletje otroka". Z njim si je podredil tudi svobodo žensk, da odločajo o svojih usodah - mater in nemater. Česar strokovnjaki in ideologi v tem vnetem podrejanju niso opazili, je, da so poslanstvo reprodukcije naroda zdaj, ob zatonu socialne države, že prevzele transnacionalne matere.Ksenija Vidmar Horvat je redna profesorica za sociologijo kulture na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njeni raziskovalni interesi povezujejo vprašanja kulturne identitete, kulturne zgodovine in vizualnih umetnosti, v zadnjem času se intenzivneje posveča raziskovanju Evrope in postsocialistične kulture. Njena objavljena dela vključujejo Uvod v sociologijo kulture (2004), Globalna kultura (2006), Zemljevidi vmesnosti (2009), Kozmopolitski patriotizem (2012) in znanstvene članke v vodilnih domačih in tujih revijah. je urednica petih zbornikov, članica uredniških odborov treh mednarodnih revij in občasna recenzentka pri več domačih in mednarodnih družboslovnih ter humanističnh revijah.

stoletja. Biografija se vije med območjema mitološkega družbenega utemeljevanja ženske v vlogi matere na eni in etnografskega pričevanja žensk o materinstvu na drugi strani.

Harald Harman: ZABORAVLJENE KULTURE 6. Sergej Ivanov: U POTRAZI ZA KONSTANTINOPOLJEM 7.

POVEZANE KNJIGE