Kapelski pasijon

Kapelski pasijon Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja PDF, TXT, FB2. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja ePUB. Bitja enega dne. Grki in skrivnost obstoja MOBI. Knjiga je nastala leta 2020. Poiščite knjigo Enodnevna bitja. Grki in skrivnost obstoja na fundacionsinadep.org.

INFORMACIJE

AVTOR
DIMENZIJA
4,14 MB
IME DATOTEKE
Kapelski pasijon.pdf
ISBN
7714792167355

OPIS

Pasijonska igra iz Železne Kaple je eno največjih odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike zadnjih let. Rokopis, zapisan ob koncu 18. stoletja, vsebuje besedilo starejših verzij pasijona, ki izvirajo iz izgubljene slovenske jezuitske dramatike 17. stoletja. Igra obsega kar tri samostojne predstave: na Veliki četrtek dopoldan, zvečer pred Velikim petkom in na Velikonočni ponedeljek. Kapelski pasijon je poleg Škofjeloškega pasijona drugo slovensko dramsko besedilo baročne dobe, po obsegu pa je s 123 odstavki in 2.758 verzi eno najobsežnejših v slovenski dramatiki. Neznani pisec rokopisa je ob koncu 18. stoletja začetne prizore predelal, da bi pasijon rešil pred prepovedmi. Toda v rokopis je vključil tudi nekatere odlomke najstarejše slovenske dramske tradicije, ki jih ne najdemo nikoder drugod: misterijska prizora o Materi Božji in spokorjenem Grešniku ter o tehtanju pokojnikove Duše sta prvovrstni baročni besedili, ki ju je kapelski pisec rešil in ohranil slovenski literaturi.

Ključne besede: Kjučne besede: Škofjeloški pasijon, Kapelski pasijon, Drabosnjakov pasijon, pasijon na Slovenskem, bukovništvo, Monolog Smrti, leksika pasijonov. Celotno besedilo (datoteka, 5,22 MB) Primerjava treh igranih pasijonskih besedil na Slovenskem: Škofjeloški, Kapelski in Drabosnjakov pasijon Kaja Žvanut, 2020, master's thesis.

Komedija od Kristusoviga trplinja, katiro so nekidej na te veliki četrtɘk inu na te velikonočni pondelɘk v Kapli špilali „Kapelski pasijon" je eno največjih odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike zadnjih let. Po dolgem iskanju v arhivih ga je pred pozabo rešil Erik Prunč, nekdanji vodja instituta za prevajalske vede na univerzi v Gradcu.

POVEZANE KNJIGE